MI SMO PA OD TAM DOMA, KJER SE SONCE NE SMEHLJA - roman
Roman o Trboveljskem Mladinskem pevskem zboru SLAVČEK, ki je v Trbovljah pod vodstvom Avgusta Šuligoja deloval od leta 1928 do 1941. Zbor je dosegel mednarodno slavo in je v dobrih desetih letih delovanja gostoval po vsej Južni in Srednji Evropi in zmagal na različnih mednarodnih tekmovanjih. Zbor je z njihovo najbolj znano pesmijo PESEM RUDARSKIH OTROK, za katero je besedilo napisal Vladimir Klemenčič, uglasbil pa Emil Adamič, nastopil tudi na takratnem radiu Ljubljana, ki je prav to pesem v prvem neposrednem radijskem prenosu med Evropo in Ameriko ponesel daleč v svet. Srebrne glasove malih Slavčkov je tako lahko slišal ves svet ! Več kot uspešno delovanje zbora je prekinila II. svetovna vojna, ko so A. Šuligoja in ženo izganli v Srbijo, zbor je bil razpuščen, nekateri izmed mladih pevcev pa so celo stopili v partizanske vrste. Kljub poskusom po letu 1945 zbor v takšni zasedbi in pod vodstvom Šuligoja ni več deloval in ga je kasneje nadomestil otroški pevski zbor in kasneje mešani pevski zbor SLAVČEK, ki deluje še danes.
AVGUST ŠULIGOJ
se je rodil 19. nov. 1900 leta v Dolenjem Zemonu umrl pa v Ljubljani 1984.
ODLOMEK IZ KNJIGE - Šuligoj piše o socialnih razmerah otrok v Trbovljah :
POPOTNIK, pedagoški glasnik – letnik 1928-29, št. 7
»DA BOŠ IMEL JASNO SLIKO O ŽIVLJENJU MED TEMI STENAMI, STOPI Z MENOJ V
BARAKO, KI IMA KUHINJO V SREDINI. IZ TE KUHINJE, KI SLUŽI VSEM STANOVALCEM
BARAKE, VODI DVOJE VRAT V DVE SOBI.V ENI STANUJEJO SAMCI, OKROG DVAJSET IZ VSEH
KONCEV DRŽAVE, V NRAVSTVENEM POGLEDU PA VSEH VRST. V DRUGI SOBI PA SO RUDARSKE
DRUŽINE Z OTROKI. V NOTRANJOST SOBE SAMCEV NE GREMO, ZANIMA NAS NJIHOVO SKUPNO OBČEVANJE Z OTROKI V KUHINJI, KJER SO MNOGOKRAT PREPUŠČENI SAMI SEBI. KAJ VSE SE TAM SLIŠI IN VIDI, NI POTREBNO, DA OMENJAMO.V DRUŽINSKIH SOBAH JE ŠE HUJE. EN RUDAR PRIHAJA Z DELA OB 22. URI, DRUGI OB ŠESTIH ZJUTRAJ IN TRETJI POPOLDAN. KAM NAJ GREDO OTROCI, DA NE BODO PRIČA DOGODKOM ?«
ODLOMEK IZ KNJIGE - Šuligoj piše o socialnih razmerah otrok v Trbovljah :
POPOTNIK, pedagoški glasnik – letnik 1928-29, št. 7
»DA BOŠ IMEL JASNO SLIKO O ŽIVLJENJU MED TEMI STENAMI, STOPI Z MENOJ V
BARAKO, KI IMA KUHINJO V SREDINI. IZ TE KUHINJE, KI SLUŽI VSEM STANOVALCEM
BARAKE, VODI DVOJE VRAT V DVE SOBI.V ENI STANUJEJO SAMCI, OKROG DVAJSET IZ VSEH
KONCEV DRŽAVE, V NRAVSTVENEM POGLEDU PA VSEH VRST. V DRUGI SOBI PA SO RUDARSKE
DRUŽINE Z OTROKI. V NOTRANJOST SOBE SAMCEV NE GREMO, ZANIMA NAS NJIHOVO SKUPNO OBČEVANJE Z OTROKI V KUHINJI, KJER SO MNOGOKRAT PREPUŠČENI SAMI SEBI. KAJ VSE SE TAM SLIŠI IN VIDI, NI POTREBNO, DA OMENJAMO.V DRUŽINSKIH SOBAH JE ŠE HUJE. EN RUDAR PRIHAJA Z DELA OB 22. URI, DRUGI OB ŠESTIH ZJUTRAJ IN TRETJI POPOLDAN. KAM NAJ GREDO OTROCI, DA NE BODO PRIČA DOGODKOM ?«
KRATKA VSEBINA
Gre za literarno fresko tega časa, katere osrednji lik je zborovodja Avgust Šuligoj, ki je zbor ustanovil in tudi vodil. Poleg njega v romanu nastopajo še številne druge osebe, znane in manj znane, ki so vsaka na svoj način zaznamovale to obdobje in s tem tudi samo mesto Trbovlje. Od pisateljice Mire Mihelič (takrat še Kramarjeve), rudarjev ( Brečko, Janc, Vresk, itd.) in njihovih družin, obrtnikov in trgovcev (Dežman, Kozina, Tausel, itd.), učiteljev (Beg, Hauck, Figabirt, itd.) ter seveda otrok, ki so v zboru peli (solistka Rezika Koritnik, itd.). Podobno lahko trdimo za dogodke, ki so opisani v romanu (kako je zbor leta 1931 prepeval Kraljici Mariji in kraljeviču Petru v prepolnem Beograjskem Narodnem pozorištu, kako je bil zbor SLAVČEK tisti, katerega pesem je bilo slišati pri prvem neposrednem radijskem prenosu med Evropo in Ameriko, itd.)
ODLOMEK IZ KNJIGE
»Anica…Kaj ti starši ne morejo kupiti čevljev, v katerih boš lahko vsaj spodobno hodila ?« jo je na samem, takoj po končani vaji pobaral Šuligoj.
»Nove čevlje, gospod učitelj ?« je naširoko zazijala mala Anica in ga gledala, kot da bi padel z lune.
Šuligoj je le previdno prikimal. Vedel je, da je te vrste pogovor lahko zelo občutljiva tema tudi za otroka, kot je bila Anica.
»Veste, gospod učitelj… Doma ni niti toliko denarja, da bi dali zakrpati te čevlje, kaj šele, da bi kupili nove. Te čevlje so nosili že trije moji bratje in ata pravi, da bodo za to zimo še kar dobri ! Potem pa da bomo že še videli !«! je brez dlake na jeziku v svoji zaupljivosti Šuligoju stisko njene družine razkrila mala Anica.
Šuligoju so ob tem v oči stopile solze.
Naslednji dan je pri Dežmanu za Anico kupil nove čevlje.
»Nove čevlje, gospod učitelj ?« je naširoko zazijala mala Anica in ga gledala, kot da bi padel z lune.
Šuligoj je le previdno prikimal. Vedel je, da je te vrste pogovor lahko zelo občutljiva tema tudi za otroka, kot je bila Anica.
»Veste, gospod učitelj… Doma ni niti toliko denarja, da bi dali zakrpati te čevlje, kaj šele, da bi kupili nove. Te čevlje so nosili že trije moji bratje in ata pravi, da bodo za to zimo še kar dobri ! Potem pa da bomo že še videli !«! je brez dlake na jeziku v svoji zaupljivosti Šuligoju stisko njene družine razkrila mala Anica.
Šuligoju so ob tem v oči stopile solze.
Naslednji dan je pri Dežmanu za Anico kupil nove čevlje.
avtor : Roman KUKOVIČ
je pisatelj in televizijski novinar ( TV PIKA, TV Center, TV SLO, RAI, itd. ) ter avtor številnih dokumentarnih filmov (Portret Stojana Batiča, 1.junij v Trbovljah, Dih orienta, itd.).
Roman Kukovič je poleg MI SMO PA OD TAM DOMA, KJER SE SONCE NE SMEHLJA avtor tudi drugih romanov
za odrasle, med njimi INTERNETNA ČOKOLADA ( zgodba o dveh odraslih, ki se po 35 letih srečata na iternetnih straneh za zmenke ) , ZA SONCEM VEDNO PRIDE DEŽ ( sodobna zgodba o novodobnih tajkunih, polna intrig, prevar, a tudi hrepenenj in pričakovanj ),ŠKRŽATI Z LAVANDE (o ženski in moškem, ki se po naključju srečata na osamljenem otoku), ter številnih novel. Za novelo POPOTOVANJE Z ALMO ( po starem in novem Trstu z Almo Karlin) je med drugim dobil tudi nagrado tržaške revije Mladika.
Pri založbi Murano je izšel tudi njegov mladinski roman TARTINIJEV KLJUČ.
Roman Kukovič je poleg MI SMO PA OD TAM DOMA, KJER SE SONCE NE SMEHLJA avtor tudi drugih romanov
za odrasle, med njimi INTERNETNA ČOKOLADA ( zgodba o dveh odraslih, ki se po 35 letih srečata na iternetnih straneh za zmenke ) , ZA SONCEM VEDNO PRIDE DEŽ ( sodobna zgodba o novodobnih tajkunih, polna intrig, prevar, a tudi hrepenenj in pričakovanj ),ŠKRŽATI Z LAVANDE (o ženski in moškem, ki se po naključju srečata na osamljenem otoku), ter številnih novel. Za novelo POPOTOVANJE Z ALMO ( po starem in novem Trstu z Almo Karlin) je med drugim dobil tudi nagrado tržaške revije Mladika.
Pri založbi Murano je izšel tudi njegov mladinski roman TARTINIJEV KLJUČ.
MI SMO PA OD TAM DOMA
Pesem rudarskih otrok
/besedilo V.Klemenčič - glasba Emil Adamič/
Slavčki na različnih gostovanjih, desno spodaj - Rezika Koritnik, solistka zbora
Mi smo pa od tam doma
kjer se sonce ne smehlja,
kjer ni tratice nobene,
kjer ni šumice zelene.
Tam pri nas je črn dim,
črna fabrika pod njim,
a pod fabriko so rovi,
črni v njih noči in dnovi.
Oče naš je pod zemljo,
tam mu duša in telo,
v bridkih kapljah krvavita,
dan na dan za nas trpita.
kjer se sonce ne smehlja,
kjer ni tratice nobene,
kjer ni šumice zelene.
Tam pri nas je črn dim,
črna fabrika pod njim,
a pod fabriko so rovi,
črni v njih noči in dnovi.
Oče naš je pod zemljo,
tam mu duša in telo,
v bridkih kapljah krvavita,
dan na dan za nas trpita.